Arhitekturo razumemo kot odgovor na konkretne ljudi, program, kraj in okoliščine. Projekti so si zato lahko zelo različni, povezuje pa jih način razmišljanja in prizadevanje, da vse, kar posamezna naloga prinaša, povežemo v smiselno celoto.
Studio
V procesu dela veliko poslušamo in poskušamo razumeti, kaj je zares pomembno. Poleg izrečenih želja nas zanimajo tudi potrebe, ki jih je težje ubesediti, potenciali prostora, njegove omejitve in možnosti. Arhitektura tako ne nastaja iz vnaprej določene podobe, ampak skozi dialog z naročnikom in s konkretnim prostorom.
»Pri arhitekturi me zanima iskanje jasne in logične prostorske rešitve, ki združi funkcionalnost, tehnično dovršenost in estetsko kakovost. Dobra rešitev mora izhajati iz konkretne naloge, biti izvedljiva in zdržati tudi stik z realnostjo gradnje. Zato mi je pomemben celoten proces — od prve zasnove do gradbišča, kjer se je treba znati odzvati na nepredvidene situacije, tehtati kompromise in pri tem ohraniti bistvo projekta. Največ vrednosti vidim v arhitekturi, ki deluje prepričljivo prav zato, ker je premišljena, racionalna in dobro narejena.«
MARKO PRETNAR
»Zame se dobro oblikovanje začne z razumevanjem — s poslušanjem, opazovanjem in analizo, dokler ne postane jasno, kaj je v posameznem projektu zares bistveno. Lepoto razumem kot harmonijo: v prostoru, med posameznimi elementi in tudi v odnosih, ki jih prostor omogoča. Do nje vodi kompleksen proces, njegov rezultat pa bi moral delovati preprosto, skoraj samoumevno. Najboljše rešitve so zame tiste, pri katerih se zdi, kot da drugačnega odgovora sploh ne bi moglo biti. Zato si projekti niso nujno podobni, povezuje pa jih pozornost do detajla, ki se neopazno vključi v celoto, in iskanje istega občutka ravnovesja.«
KATARINA ŠTOK
Različna izhodišča in merila se srečujejo v arhitekturi. Od detajla in notranjega prostora do stavbe, soseske in urbanega prostora nas zanima, kako posamezne zahteve, možnosti in omejitve povezati v smiselno celoto. Različni pogledi pri tem niso nasprotja, temveč način, kako projekt preverjamo z več strani in ga postopoma izoblikujemo v enoten odgovor.
Pri vsakem projektu iščemo ravnovesje med tem, kar prostor potrebuje, kar omogoča in kar lahko postane. Posamezne odločitve niso same sebi namen, ampak pridobijo vrednost šele v odnosu do celote — ko arhitektura, materiali, svetloba, raba in značaj prostora začnejo delovati skupaj.
Arhitektura se za nas ne konča pri zasnovi, ampak se potrjuje skozi izvedbo in uporabo. Pomembno nam je, da se začetna jasnost projekta ohrani skozi vse faze ter da se odločitve o prostoru, materialih in detajlih razvijajo kot del iste celote. Zato nas enako kot zamisel zanima njena izvedba, enako kot celota njen najmanjši detajl in enako kot trenutek dokončanja tudi to, kako bo prostor skozi uporabo zares zaživel.