Stanovanje v zgodovinski Krisperjevi hiši je bilo ob prevzemu prenovljeno, vendar skoraj povsem brez značaja, ki bi ga povezoval z njegovim staromeščanskim okoljem. Namesto nove gradbene prenove je projekt izhajal iz vprašanja, kako z omejenimi posegi stanovanju vrniti izrazitejši staromeščanski značaj.

Štukature, profilirane bordure in poudarjeni prehodi med prostori so v sicer nevtralno arhitekturo vnesli novo plast zgodovinskega spomina, vendar brez posnemanja konkretnega obdobja. Vsak prostor je dobil svojo barvno identiteto – od pudrasto rožnate in globoke modre do olivne in zelene – skupaj pa tvorijo nekoliko drznejšo, bolj metropolitansko interpretacijo staromeščanskega interierja. Obstoječe kopalnice so bile namesto celovite zamenjave preoblikovane z dekorativnimi profili, novo sanitarno opremo, armaturami, ogledali in svetili. Starinsko pohištvo, orientalske preproge, umetniška dela in sodobnejši kosi nato dokončajo ambient, ki ne rekonstruira preteklosti, temveč ustvarja novo predstavo o staromeščanskem stanovanju.

Fotografije: Katja Bidovec