Arheološka razstava je skozi 164 artefaktov predstavila kulturo jaškastih grobnic Zahodne Mehike, eno posebnosti predkolumbovskega sveta, v katerem so pokojnikom poleg dragocenih predmetov pridajali izjemno izrazite človeške in živalske figure. Raznoliko gradivo je bilo organizirano v tematsko zaporedje, ki je obiskovalca vodilo od širšega kulturnega konteksta do življenja, obredov in predstav o smrti.

Prostorska zasnova izhaja neposredno iz arheološkega izvora predmetov. Zemeljsko rjava barva povezuje stene, podstavke in razstavne elemente ter ustvarja asociacijo na prostor, iz katerega so bile najdbe izkopane. Dve jaškasti grobnici sta interpretirani kot velika, abstrahirana prostorska objekta, v katerih so okostje in grobni pridatki ponovno postavljeni v medsebojni odnos in tako obiskovalcu približajo njihov prvotni kontekst. V vitrinah grobo strukturirane površine namenoma kontrastirajo fino obdelanim, skoraj presenetljivo sodobnim terakotnim figuram. Razstavna arhitektura tako arheološkega gradiva ne predstavlja le kot zbirko posameznih predmetov, temveč mu poskuša povrniti del okolja, materialnosti in pomena, ki jih muzejska prezentacija sicer hitro izgubi.

Fotografije: ŠTOK + PRETNAR