Kulturnozgodovinska razstava je predstavila armensko sakralno in posvetno dediščino skozi izjemno raznoliko gradivo – od hačkarjev (kamnitih nagrobnikov) do liturgičnih predmetov, tekstila, ženskih oblačil in nakita. Predmeti iz obdobja med 12. in 19. stoletjem so zahtevali postavitev, ki bi njihove različne značaje povezala v jasno pripoved, ne da bi pri tem izgubili svojo individualnost in kulturni kontekst.

Temno moder prostorski ovoj je različne sklope povezal v enoten, skoraj slovesen ambient, znotraj katerega je bil vsak tip gradiva predstavljen na svoj način. Drobni nakit je dobil precizno, skoraj draguljarsko prezentacijo v individualnih steklenih vitrinah, tradicionalna ženska oblačila pa so bila postavljena v osvetljene niše kot dragoceni primerki visoke mode. Pri kamnitih nagrobnikih in hačkarjih velike fotografije armenske krajine ponovno vzpostavljajo kontekst, iz katerega so bili predmeti izvzeti, temni podstavki pa jih vizualno povežejo s scenografijo in jim dajo večjo prostorsko prisotnost. Razstavna arhitektura tako različnim merilom, materialom in pomenom predmetov določi lasten način gledanja ter jih poveže v celovito vizualno izkušnjo.

Fotografije: ŠTOK + PRETNAR